Zakaj Trump lahko zares osvoji Nobelovo nagrado za mir

Ameriški predsednik Donald Trump ne skriva svojega cilja, da bi osvojil Nobelovo nagrado za mir. Njegovi podporniki pravijo, da si jo že zasluži, medtem ko se njegovi nasprotniki tem prizadevanjem posmehujejo in opozarjajo na njegove kontroverzne politike.

Trump je podedoval dva najhujša konflikta tega stoletja: vojni v Gazi in Ukrajini. Pri obeh se zdaj kažejo obeti za morebitno rešitev. Manj jasno je, ali bodo Trump in njegova ekipa lahko dosegla mir. Če jim to uspe, pa bi odbor za Nobelovo nagrado lahko oziroma bi moral priznati ta dosežek in Trumpu podeliti želeno medaljo.

Po devetih mesecih spreminjajoče se politike glede Ukrajine, vrsti poletnih srečanj z Vladimirjem Putinom, Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji ter katastrofalni ruski ofenzivi se morda nakazuje obris sporazuma, ki bo vseboval dva glavna elementa. Najprej varnostna jamstva z zavezami ZDA in Nata, da bodo oskrbovali ukrajinsko vojsko in omogočili obrambo suverenega ozemlja pred prihodnjimi invazijami. Drugi element so izmenjave ozemlja vzdolž fronte v vzhodni Ukrajini. Oba elementa sta ključna, saj je malo verjetno, da bi Ukrajina pristala na izmenjavo ozemlja brez varnostnih jamstev. Na drugi strani je malo verjetno, da bi Rusija ustavila vojno brez dogovora o ozemljih.

Za dosego tega cilja bo potrebna trajna zaveza ZDA in Nata, da Ukrajini zagotovijo vojaško opremo, in povečan gospodarski pritisk na Moskvo. Trump je nedavno podprl pošiljanje ameriškega orožja, za katero bodo plačale druge zaveznice, v Evropi pa se medtem prvič razpravlja o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo Kijevu.

Dokler bo Bela hiša ostala dosledna pri tem odločnejšem pristopu, se bodo večale možnosti, da Putin na koncu ne bo imel druge izbire, kot da sklene sporazum in reši svoj ugled. In če bo Trump ohranil pritisk na Moskvo ter oblikoval okvire mirovnega sporazuma, je mogoče, da bo ta sklenjen, še preden bo čez leto dni odbor odločal o prejemniku Nobelove nagrade za mir 2026.

Ob vrnitvi na položaj je Trump od predhodnika podedoval trifazni načrt za mir v Gazi, ki je po uvodni prekinitvi ognja in izmenjavah talcev ter zapornikov predvideval tudi trajno ureditev razmer. Načrt je marca propadel že po prvi fazi in sledile so najbolj intenzivne izraelske vojaške operacije, popolna blokada Gaze in humanitarna kriza. Še pred dvema tednoma se je govorjenje o Nobelovi nagradi zdelo povsem zgrešeno.

Nato pa je Trump predstavil svoj načrt za mir v Gazi, k strinjanju prepričal Izrael, zagotovil podporo arabskih in muslimanskih držav ter dobil pozitiven odgovor s strani Hamasa. Ta teden bo najverjetneje postalo jasno, ali je skrajno gibanje pripravljeno izpustiti talce, a načrt predvideva, da se njegova vsebina na območjih pod nadzorom izraelske vojske uveljavi ne glede na Hamasov odgovor. Svoj del bo moral izpolniti tudi Izrael.

Nobelova nagrada za mir se vsako leto podeljuje 10. decembra, odbor prejemnika izbere 10. oktobra. Trump nedvomno upa, da bo nagrado prejel ta teden, kar pa je malo verjetno. Njegove možnosti pa bodo precej boljše prihodnje leto. Predsednik in njegova ekipa si zaslužita priznanje za pomoč pri vzpostavitvi okvira za končanje vojn v Ukrajini in Gazi. Če bodo prizadevanja lahko nadaljevali in naslednje leto ne bodo izgubili osredotočenosti, bo Trump lahko verodostojno terjal 125. Nobelovo nagrado za mir.

Avtor: Brett McGurk, analitik pri CNN in nekdanji svetovalec več ameriških predsednikov